Industrijsko konopljo so poznali na ozemlju današnje Slovenije, kjer so se z njenim pridelovanjem ukvarjali naši predniki. Najstarejši zapis o gojenju konoplje na slovenskem ozemlju namreč izhaja že iz leta 1589 – omenjena je bila v popisu premičnin jurklošterske kartuzije. Proti koncu 19. stoletja je konopljarstvo upadlo in do današnjih dni ni igralo večje vloge.

Danes ponovno odkrivamo njene pozitivne lastnosti in znanost se vedno bolj aktivno ukvarja z njenim proučevanjem. Tako praksa, kot številne znanstvene raziskave kažejo na zelo velik spekter njenih terapevtskih potencialov. V Sloveniji se je včasih industrijska konoplja gojila na Gorenjskem, Štajerskem, v Savinjski dolini pa na Koroškem in v Prekmurju in te pokrajine počasi zopet vzpostavljajo nasade. Razlika naj bi bila v tem, da je gorenjska konoplja zaradi prodnatih tal bolj primerna predvsem za uporabo v prehrani, medtem ko je na primer prekmurska konoplja primerna bolj za vlakna.  Celo naši bankovci slovenskih tolarjev po osamosvojitvi leta 1991 so bili narejeni iz konoplje.

Konoplja se v Sloveniji lahko goji za namen pridelave prehrane, kozmetične namene, vlakna, krmo živali in za druge industrijske namene. Počasi v Sloveniji zopet vzpostavljamo nasade industrijske konoplje – leta 2015 je bilo 17.523 posejanih hektarjev, katerih je obdelovalo 550 pridelovalcev. To pomeni, da smo se znova prebili v evropski vrh, saj smo pridelali največ konoplje na prebivalca. Dovoljena vrednost THC-ja v konoplji je v Sloveniji manj kot 0,2 odstotka. Zato nastane težava, saj avtohtone slovenske vrste, ki so jih na naših tleh gojili že naši predniki, te vrednosti presegajo, in tako moramo uvažati vrste industrijske konoplje iz Francije.

Please follow and like us: