Atopijski dermatitis je ena najpogostejših kožnih bolezni sodobnega časa – z njo se srečuje do kar 15% populacije!

Kaj je atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis uvrščamo med eno najpogostejših kožnih bolezni sodobnega časa. Razvila se je namreč s sodobnim načinom življenja, z njo pa se srečuje do 15% populacije, od tega so za razvoj vnetij najbolj dovzetni ravno otroci. Atopijski dermatitis je zelo pogosto kožno obolenje pri otrocih in dojenčkih, ki se po nekaterih raziskavah kot težava pojavlja pri 10 do 15% vseh otrok. Njegovi vzroki še vedno niso v popolnosti pojasnjeni, najpogostejši znaki pa so pordelost in mehurčki na koži ter srbečica.

Kako ga prepoznamo?

Za atopijski dermatitis so značilne kožne spremembe, ki pa se v posameznih življenskih obdobjih spreminjajo. Bolezen spremlja suha koža, močna srbečica, prepoznamo pa jo zlasti po ekcematoidnih rdečinah, zadebeljeni koži, mehurčkih, ki se v akutni fazi vnetja rosijo, krastah in luščenjem kože v kronični fazi vnetja. Zelo pogosto se pojavlja na obrazu in po lasišču, v prvem letu pa se lahko razvije po celem telesu, denimo kolenskih in komolčnih pregibih, rokah in stopalih.

 

Vzroki za nastanek atopijskega dermatitisa

Atopijski dermatitis (imenujemo ga tudi atopični dermatitis) še vedno nima popolnoma pojasnjenih vzrokov nastanka. Vemo, da sodeluje pri tej bolezni več dejavnikov, od katerih jih poznamo le nekaj:

GENSKA ZASNOVA (DEDNOST)
Bolniki z atopijskim dermatitisom imajo zelo pogosto v družini še koga, ki trpi za eno od atopij (seneni nahod, atopični dermatitis, astma). Za dedni atopijski dermatitis sta značilna pomanjkanje naravnih vlažilnih faktorjev (NMF), kot so aminokisline, in motena presnova lipidov v povrhnjici.

OKVARA NARAVNE BARIERNE FUNKCIJE KOŽE
Koža postane bolj občutljiva za draženje od zunaj, zaradi česar postane suha in dovzetna za škodljive vplive dražečih snovi iz okolja.

OKUŽBA Z BAKTERIJO STAPHYLOCOCCUS AUREUS
Staphylococcus aureus, ki mu pogosto pravimo kar stafilokok, je bakterija, ki jo najdemo povsod: na koži, sluznicah in v prebavilih zdravega človeka, pa tudi pri živalih. Ocene pravijo, da je od 20 do 30 odstotkov navidez zdravih oseb nosilcev stafilokoka v nosno-žrelnemu prostoru.

PRETIRANA HIGIENA KOŽE IN PREHRANA
Kot dejavnik se čedalje bolj izpostavljata tudi PRETIRANA HIGIENA KOŽE IN PREHRANA. Najpogostejši alergeni v hrani, ki so povezani z atopijskim dermatitisom, so: jajca, mleko, orehi, soja, začimbe (janež, koper, koromač, lovor, majaron, muškat, rožmarin, žajbelj, gorčično seme, timijan), pšenična moka, ribe in stročnice. Treba je vedeti, da je alergijo včasih težko ugotoviti; testi so lahko negativni, kadar ne gre za pravo, marveč tako imenovano psevdoalergijo. Toda glede na pogostnost vpletenosti alergije na hranila pri atopijskem dermatitisu se velja potruditi in ugotoviti, katero hranilo vsebuje morebitnega sopovzročitelja bolezenskih težav.
Pogosto je pri bolniku z atopijskim dermatitisom prisotno vse našteto. Zanimivo je, da se atopijski dermatitis lahko pojavi tudi popolnoma brez nekega jasnega vzroka, po raziskavah sodeč pa naj bi bil povezan tudi s čustvenim stresom in pomankanjem spanca.
Ko se na koži pojavi atopijski dermatitis, je pomembno, da koža ostane pomirjena in nerazdražena. Dejavniki, ki poslabšajo stanje, vključujejo:

  • oblačila, ki povzročajo potenje, npr. najlon, v katerem koža ne more dihati
  • oblačila, ki so groba do razdražene kože, npr. volna
  • določena živila Ta se razlikujejo od človeka do človeka, vendar pogosti sprožilci vključujejo mlečne izdelke, oreščke in lupinarje.
  • alkohol
  • hišne pršice, prah, cvetni prah ali drugi alergeni
  • groba pralna sredstva
  • formaldehid
  • cigaretni dim in dim cigar
  • onesnaženost

Kako poteka zdravljenje?

Vnetna žarišča atopičnega dermatitisa uradno zdravimo lokalno s kortikosteroidnimi pripravki, v akutni fazi v obliki krem, v kronični pa v obliki mazil. Pri kratkotrajnem zdravljenju se neželeni učinki praviloma ne pojavijo. Kadar pa je potrebno daljše zdravljenje (> 3 tedne neprekinjene uporabe), ali pa jih uporabljamo na večjih površinah kože ali na občutljivih predelih, kot so obraz, veke, pazduhe, dimlje ali pod dojkami, pa mora zdravljenje nadzorovati zdravnik. Nekateri od možnih neželenih učinkov ob dolgotrajnejši uporabi kortikosteroidnih pripravkov so: atrofija kože s tanjšanjem povrhnjice, strije, dermatitis in ekcem.

V zadnjih letih se srečujemo z vse večjim strahom bolnikov pred uporabo lokalnih kortikosteroidov. Čedalje več bolnikov s kroničnimi kožnimi boleznimi, tudi bolniki z atopijskim dermatitisom, se zaradi nezaupanja v uradno medicino zateka k alternativnim oblikam zdravljenja kot so: homeopatija, akupunkturina, bioresonanca in nekaterim drugim.

Učinkovito nad težave z dermatitisom

Kortikosteroidi nudijo hitre učinke, vendar ne rešujejo težav dolgoročno in imajo veliko stranskih učinkov, kot so tanjšanje kože in oslabitev imunskega sistema. Žal učinkovitega zdravila proti dermatitisu ni, dobra novica pa je, da s skrbno nego lahko veliko storimo sami. Seveda to od nas zahteva bolj premišljeno ravnanje, ki vzame nekoliko več časa, a s pravimi postopki in predvsem kakovostnimi kozmetičnimi izdelki ter dodatki k prehrani je uspešnost zagotovljena

Kakšne naravne izdelke izbrati?

Ti morajo biti do kože predvsem neagresivni ter jo morajo na naraven način spodbuditi, da se zdravi sama. Strokovnjaki vse bolj poudarjajo, da ni boljše nege za kožo kot naravni kozmetični izdelki. Zato je najbolje, da zaupamo domačemu – takšni kozmetiki, ki bi jo lahko tudi sami izdelali doma.

Zdravljenje s smolo industrijske komoplje (CBD olje), ki ne vsebuje THC-ja

Konopljini izvlečki, kot je konopljina smola, so za znanstvenike in dermatologe že nekaj časa izredno zanimivi zaradi blagodejnega učinkovanja pri težavah s kožo. Smola industrijske konoplje je bogata z rastlinskimi kanabinoidi, med katerimi je najbolj raziskan kanabinodiol (skrajšano CBD). Ta ima izjemen potencial pri zdravljenju porušenega imunskega sistema in deluje izrazito protivnetno, kar daje novo upanje pri kroničnih vnetjih kože.

Zdrav način življenja in zdrava prehrana se odražata tudi na zdravju kože. Včasih pa to preprosto ni dovolj in koža potrebuje pomoč od zunaj. Takrat ji na pomoč priskočimo s konopljinimi kanabinoidi, ki so bogati z antioksidanti, da se lažje borimo proti oksidativnemu stresu, ki v naši koži povzroča staranje in vnetne procese.

Na endokanabinoidne receptorje v celicah našega telesa se vežejo kanabinoidi, to so molekule, topne v maščobah, ki sprožijo različne celične spremembe. Ko smo pod stresom, zbolimo ali čutimo bolečine, pomirijo naš živčni sistem in preprečijo preobremenitev celic. Pri bolnikih s simptomi atopijskega dermatitisa pa je ravno kompleskni presnovni sistem bolj ali manj disfunkcionalen.

Ko je naše telo pod stresom, bolno in ne proizvaja dovolj lastnih kanabinoidov, jih lahko vnesemo tudi od zunaj z nanosom na kožo ali z uživanjem izvlečkov konoplje oz. CBD smole.

Please follow and like us: